nedelja, 4. junij 2017

NA SVOJ 30. ROJSTNI DAN SEM OPAZOVALA KRESNIČKE

Morda ste opazili, morda ne, a dejstvo je, da sem včeraj napolnila svoje tretje desetletje. Pričakovati bi bilo, da bom za tako obletnico pripravila bombastičen žur, vendar sem si sama rojstni dan ves čas želela praznovati nekako drugače. 😆

Nisem imela ideje kako, le vedela sem, da ne želim slediti tradicijam praznovanja okroglih obletnic. Pa sem se popolnoma prepustila toku dogodkov, ki so sledili sami od sebe. Prijetna in ljubka presenečenja so se dogajala eno za drugim. Začeli so prijatelji, ki so me na predvečer mojega rojstnega dne presenetili z obiskom in čudovitim šopkom rož. Sledile so jim sošolke na tečaju aromaterapije, ki so zame spet pripravile prijetno presenečenje, ki ga lahko vidite na FB strani MičnaCvetlična. Po končanem tečaju pa sem se v svoji družbi odpravila na Brezje, kjer sem bila v globoki in intenzivni meditaciji presenečena nad odgovori na vprašanja s katerimi se ukvarjam že nekaj dni. Kolebala sem med različnimi možnostmi, včeraj pa so bila nebeška sporočila tako močna, da jih enostavno nisem mogla več prezreti. Odločitev je bila zato sprejeta v trenutku in brez napora. Večer sem zaključila z obiskom babice in dedka s katerima smo obujali spomine na njuno otroštvo. Ko je padla noč sva z babico zunaj čakali na kresničke, ki pa se niso in niso hotele pokazati. 

Želela sem jih videti, saj jih že dolgo nisem, mislim, da že od otroštva naprej nisem načrtno sedela zunaj in čakala, da bi se pokazale. Prosila sem še moje nebeške pomočnike, naj kakšno zbudijo, pa jih kar ni in ni bilo. Ko sem se že skoraj sprijaznila s tem, da jih pač ne bo in odšla domov, sem dobila namig naj se sprehodim še do spodnjega dela vrta, ki je pravzaprav še lepši in bolj čaroben. Z babico sva stopili do tja in kaj hitro sva v kotu med njenimi cvetlicami uzrli prvo, ki je žarela kot močno nebeško sončece. Še malo sva se razgledali in med veliko okrasno travo zagledali še dve. V tistem trenutku sem v sebi občutila hvaležnost, hvaležnost za darilo in za vodstvo.

Dobila pa sem še eno pomembno sporočilo. Za svojo željo moramo nekaj storiti. Jaz sem sem se v tem primeru morala sprehoditi do spodnjega dela vrta in biti potrpežljiva. Tako pa je tudi pri vseh ostalih stvareh. Ko nekaj želimo je zato nekaj potrebno storili. Pri tem nam seveda pomagajo naši vodniki in naš notranji občutek, ki nam narekuje prave korake do želenega. Seveda pa ob vsem tem ne pozabite na veliko mero hvaležnosti.  

Zares lep dan sem imela, ki sem ga preživela v družbi ljudi ki moje življenje bogatijo. Zato dragi moji, tudi ko gre za okrogle obletnice, poslušajte svoje srce in svoje želje, ter dan naredite tak, kot ga želite vi sami in ne tak kot ga od vas pričakuje okolica. Ko se to zgodi, vse poteka zelo lahkotno in umirjeno. Rezultat pa se pokaže v hvaležnosti za majhne stvari, ki nam polepšajo trenutek. 

Čisto za konec tega zapisa, pa bi z vami rada delila še rek, ki mi ga je včeraj predala babica in ga bom vedno nosila s seboj. » Kar Bog stori, vse prav stori, čeprav se nam kdaj tako ne zdi.« Naj vam slednje sporočilo pomaga, ko vam bo najbolj hudo. Veste vse je le izkušnja in čisto vse mine.😇😇


Pa lepo nedeljo vam želim. 😆

God send me a light yesterday 😆



Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Ni komentarjev:

Objavite komentar