. . . OTROCI, MALI - VELIKI UČITELJI . . . 

Otroci me navdušujejo vedno znova in znova. Njihova odkritosrčnost me vsakič nekaj novega nauči in kljub temu da še nimam svojih otrok, imam priložnost, da se z njimi srečujem zelo pogosto. Za kar sem seveda zelo hvaležna. Zelo jasno mi je dejstvo, da otroci potrebujejo samo našo pozornost, nove stvari in stalno dogajanje, za vse skupaj pa sem skozi simpatične lekcije spet dobila potrditve.

Nekaj tednov nazaj sem imela priložnost doživeti čisto novo izkušnjo meditacije, saj smo na lokalni osnovni šoli izvedli meditacijo za drugošolce. Resnično sem bila presenečena in navdušena nad njihovim pozitivnim odzivom, kar mi je dalo popolnoma nov pogled na otroke in meditacijo. Nisem bila popolnoma prepričana glede samega dogajanja, a dejansko jih je meditacija zanimala, velika večina je že bila v stiku z angeli, nekateri pa so mi povedali, da jih starši meditacije celo učijo. 

Ta izkušnja je ovrgla misel, da delavnica morda ne bo sprejeta. Ugotovila sem, da je bila to samo moja lastna omejitev, lahko bi rekla celo strah, ki pa je bil čisto odveč. Otroci so pravzaprav veliko bolj dojemljivi in sprejemljivi za nove stvari kot odrasli. Na koncu so bili še celo zelo iskreni v svojih odzivih, o katerih so poročali popolnoma brez cenzure. Vse skupaj sem pospremila še z veliko hvaležnostjo nad dejstvom, da so tudi učiteljice izkušnjo sprejele z zadovoljstvom. 

Lekcijo o pozornosti pa sem imela priložnost ponovno srečati nekaj dni nazaj, ko sem v varstvo poleg nečakinje nepričakovano sprejela še 5 letno punčko in 7 letnega fantka. Najprej je kazalo, da se bodo zaigrali in zamotili sami, a sem se zmotila. Kaj hitro so vsi trije začeli zganjati lumparije zaradi katerih sem se malo pojezila. Na jezenje, pa se na moje veliko presenečenje in začudenje, otroci sploh niso odzvali. Komaj sem jih umirila in odvrnila od ene traparije, že so mi servirali naslednjo. Kaj hitro mi je postalo jasno, da tako ne bom prišla daleč in da bo potrebno nekaj spremeniti. Odločila sem se, da se kljub temu da so bili trije, vseeno začnem igrati z njimi. Z dekletoma smo poprijele za krede in kmalu se nam je pridružil še fant. Kasneje smo se še pogovarjali, tako da so mi otroci govorili o sebi in svojih dogodivščinah. Kmalu sem opazila veliko spremembo. Vsi trije so se iz malih divjakov, ki so prej noreli sem in tja, spremenili v male prijetne osebice, s katerimi smo razvili prijeten pogovor in igro, ki je bila koristna za vse. Otroci so me ponovno naučili, da ni potrebno veliko, potrebujejo le nekoga, ki jim da svoj čas in vso svojo pozornost.

Otroci so lahko naše najboljše in najbolj iskreno ogledalo. Starši boste zagotovo vedeli o čem govorim, zato si dovolite, da se tudi vi od njih kaj naučite.  😆

Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Vaša MičnaCvetlična 💕