sobota, 08. julij 2017

Vse objave boste našli na spletni strani. . 


Ker je v zadnjem času pri meni veliko sprememb, sem se odločila še za eno in sicer boste moje zapise sedaj lahko prebirali samo na spletni strani. 

Povezavo do nje najdete tukaj

Tako boste lahko vse zapise našli na enem mestu in zagotovo  ne boste nobene zgrešili. 

Ta teden sem za vas pisala o mojem doživetju, ki sem si ga privoščila v petek. Obiskala sem kmetijo kjer pridelujejo sivko, izlet pa je bil več, kot sem si sploh upala predstavljati. 

Celoten članek najdete na povezavi tukaj 


Rada vas imam in leeep pozdrav. 😃

sobota, 01. julij 2017

. . . PRVI VTISI VELIKEGA MESTA . . . 

No pa je že minilo nekaj dni v Londonu in tudi jaz sem že pridobila nekaj prvih vtisov. Dnevi minevajo zelo hitro, a vseeno sem si soboto in nedeljo vzela popolnoma zase, delno pa tudi za vas dragi moji bralci. . . 

Na prvi pogled mi je mesto prijetno - sploh, če pogledujem po hišicah, ki so vse v izrazito enakem stilu. Določena arhitektura daje neko zunanjo urejenost, a na prvi vtis se mi zdi, da je usklajenost gradnje pravzaprav vse, kar bi lahko povzeli od pojma urejenost, saj je tukaj čistoča na dokaj nizkem nivoju. To je prva stvar, ki sem jo opazila, saj sem sama svoj dom vedno imela čist in urejen.

Preselila sem se v hišo v kateri imam svojo sobo, kuhinjo in kopalnico pa si delim s še tremi dekleti. Lahko pa rečem, da sem bila precej negativno presenečena, ko sem videla kako nizek standard čistoče imajo, a sem od drugih virov izvedela, da je to še kar dobro, saj naj bi menda veljalo, da čistoča tukaj ni ravno doma. (S slednjim se pač po prvih vtisih žal moram strinjati, pa mi je to všeč ali ne.)

Svojo sobo sem počistila, tako da se sedaj v njej počutim prijetno in udobno. Spoznala sem tudi svoje sostanovalke, čeprav smo se komaj ujele, saj so bolj malo doma. Na ulici pa še nisem bila tako pozorna na red in nesnago, to bom morda, ali pa tudi ne, opazovala v naslednjih dneh.

Nekaj dni sem preživela z družino pri kateri bom delala kot varuška in ugotovila, da je pri varstvu otrok drugačen sistem, kot v Sloveniji. Predvsem je tukaj vse usmerjeno na igralnice in parke, kamor se varuške ali starši z otroci odpravijo vsakodnevno. Pomembne so aktivnosti in druženje z drugimi otroci, kar pa je pravzaprav zelo zanimivo.

V okolici mojega doma je zelo živahno; mnogo lokalov, trgovinic in tudi večji trgovinski center, a kljub temu sem se zjutraj zelo razveselila ptičjega petja pod mojim oknom. To mi v tem trenutku ogromno pomeni. Zelo vesela sem tudi, da je v moji bližini precej velik park, ki ima veliko zelenih površin, kar mi je v izredno veselje. Park je lep in urejen, včeraj sem tam srečala kar precej ljudi, ki so tja prihajali sami ali v družbi.

Če povzamem prvih nekaj dni, bi lahko rekla, da se je v meni odvila množica čustev in na nek način tudi presenečenj. Spoznala sem nekaj prijetnih ljudi in stvari, nekaj manj prijetnih, predvsem pa lahko rečem, da vse poteka zelo hitro. Tudi zame, čeprav še nisem vzpostavila svojega ritma tukaj. Naj pa dodam, da je na nek način lepo poskrbljeno zame, dobila sem veliko in prijetno sobo, ki ima kljub temu, da je glavna ulica zelo blizu, še vedno pridih narave, delam pri čudoviti družini in tudi na sploh stvari, ki jih v danem trenutku potrebujem nekako pridejo do mene. Vse skupaj seveda pospremim z veliko mero hvaležnosti in seveda z radovednostjo, kaj vse me še čaka. 😆

Morda bi spet lahko rekla, da se počutim kot prvošolka, ki se je odpravila v svet z iskrico v očeh in z radovednostjo v srcu. 😇

Za danes toliko, a se kmalu spet beremo z novo dozo dogodivščin in lekcij. 😆
Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃



Vaša MičnaCvetlična 💕

sobota, 24. junij 2017

. . . ODLOČILA SEM SE ZA SPREMEMBO . . . 


Te dni se pri meni vse odvija zelo hitro in intenzivno, saj sem se odločila za eno izmed večjih sprememb v svojem življenju. Odločila sem se za selitev v London. Koliko časa bom ostala tam ne vem, tudi več možnosti je odprtih, vem le, da grem tja z veliko mero zaupanja, da so moje odločitve prave in da si s tem delam popotnico za novo stopničko v mojem osebnem razvoju. 

Kak mesec nazaj mi je prijatelj govoril o priložnosti v tujini, ki jo je dobila njegova prijateljica, ki je v določenem obdobju delovala zelo podobno kot jaz. Vse skupaj me je peljalo do misli, kakšna bi lahko bila priložnost zame. Bežno sem razmišljala, a temu nisem posvečala posebnega pomena, vedela pa sem, da bo takšna priložnost slej kot prej prišla tudi zame. In je, kake tri dni za tem.

Prej sploh nisem kaj dosti razmišljala o tujini, še manj, da bi kaj iskala, ker me je bilo tega na nek način strah. Povem pa lahko, da me je priložnost našla sama od sebe, ker sem vedela, da me bo. Odločila sem se zelo hitro in kljub temu da sem vedela, da je odločitev prava, sem potrditve v prvih dneh še iskala v okolici, hkrati pa sem se zavedla dejstva, da me čaka še nekaj dela, da spustim vse navezanosti, ki so bile vzrok mojih strahov in iskanja potrditev v okolici. Razrešiti sem morala predvsem navezanosti na ljudi, dogodke, kraje in stvari, ki jih imam rada, vedela pa sem tudi, da je to tisto edino pravo, da se lahko pomaknem naprej. Kljub temu, da sem kar nekaj dela že opravila in da ga nekaj še čaka, niti za trenutek nisem pomislila na to, da odločitev nebi bila prava. Vem da je in hvaležna sem zanjo.


Zavedam se, da je moja duša le želela novo izkušnjo, jaz pa sem se kljub strahu odločila zanjo. Skočila sem iz cone udobja in grem novim dogodivščinam naproti, z veliko mero zaupanja in hvaležnosti. Svetujem, da sami storite enako. Kadar imate občutek, da ste obstali na mestu, nekaj drzno spremenite, če boste ob tem preprosto zaupali, se bodo dobre stvari odvile same od sebe. Meditacija, pisanje in eterična olja pri tem zelo pomagajo. 

Nekoliko daljši članek na temo mojega odhoda pa si lahko preberete še tukaj.




Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃


nedelja, 18. junij 2017

. . . ZGRABILA ME JE SLABA VEST . . . 

Bila je sreda zjutraj, zbudila sem se okoli pol šeste ure zjutraj, tako kot običajno, a tokrat zelo utrujena, ker sem ponoči slabo spala. Razloga za stanje nisem iskala, sem si pa želela še nekoliko poležati in še malo zaspati. Ker nisem imela obveznosti takoj zjutraj, sem si to res privoščila. Dodatni spanec sem potrebovala, a v ozadju se je oglasil nek glas, ki mi je prigovarjal, da se sredi tedna ne poležava, da se sploh ne poležava in da imam veliko dela in da delam premalo. 

Seveda sem hitro dojela, da se nekje iz ozadja oglaša še nek nepredelani vzorec in se zato vprašala: zakaj tako in od kje? Ni bilo potrebno veliko, saj mi je hitro postalo jasno, da očitno še nisem v celoti predelala enega izmed vzorcev po katerem sem delovala v preteklosti, saj sem bila tako naučena. Tisti tihi glas je bil neke vrste test, kako bom reagirala. V preteklosti sem temu glasu večinoma podlegla, se takoj dvignila iz postelje in šla delat, tokrat pa sem ravnala drugače, saj sem imela možnost izbire.

Podaljšala sem spanec, tisti tihi nadležni glas, ki mi je prigovarjal nasprotno, pa sem predala v nebesa in ga skozi meditacijo izdihala iz sebe. Kaj hitro sem občutila olajšanje. Nato sem se še zahvalila za to misel, test in možnost, da sem se naspala. Ko sem vse to storila, sem se počutila odlično in srečno. Imela pa sem tudi dovolj energije za nadaljnje delo. V preteklosti pa sem ob takem dnevu samo sebe silila v delovanje, ki pa zaradi utrujenosti seveda ni moglo biti opravljeno dobro.

Šlo je torej za preizkušnjo, koliko sem zares usvojila lekcijo in koliko zares delujem v isti smeri, kot razmišljam.

In ja, sklenila bom z mislijo, da sem tudi jaz samo človek in da si zaslužim počitek, tako kot tudi vi dragi moji bralci. Počitek si namenite sami, saj vam ga drugi ljudje namesto vas ne bodo dali. Le vi ste kreator svojega življenja in ne puščajte ga v milosti in nemilosti drugim in tudi ne podzavestnim omejujočim vzorcem. 

Pa še to: Nedelja je ravno pravi dan za počitek. 😆😆





Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃


nedelja, 11. junij 2017


. . . OTROCI, MALI - VELIKI UČITELJI . . . 

Otroci me navdušujejo vedno znova in znova. Njihova odkritosrčnost me vsakič nekaj novega nauči in kljub temu da še nimam svojih otrok, imam priložnost, da se z njimi srečujem zelo pogosto. Za kar sem seveda zelo hvaležna. Zelo jasno mi je dejstvo, da otroci potrebujejo samo našo pozornost, nove stvari in stalno dogajanje, za vse skupaj pa sem skozi simpatične lekcije spet dobila potrditve.

Nekaj tednov nazaj sem imela priložnost doživeti čisto novo izkušnjo meditacije, saj smo na lokalni osnovni šoli izvedli meditacijo za drugošolce. Resnično sem bila presenečena in navdušena nad njihovim pozitivnim odzivom, kar mi je dalo popolnoma nov pogled na otroke in meditacijo. Nisem bila popolnoma prepričana glede samega dogajanja, a dejansko jih je meditacija zanimala, velika večina je že bila v stiku z angeli, nekateri pa so mi povedali, da jih starši meditacije celo učijo. 

Ta izkušnja je ovrgla misel, da delavnica morda ne bo sprejeta. Ugotovila sem, da je bila to samo moja lastna omejitev, lahko bi rekla celo strah, ki pa je bil čisto odveč. Otroci so pravzaprav veliko bolj dojemljivi in sprejemljivi za nove stvari kot odrasli. Na koncu so bili še celo zelo iskreni v svojih odzivih, o katerih so poročali popolnoma brez cenzure. Vse skupaj sem pospremila še z veliko hvaležnostjo nad dejstvom, da so tudi učiteljice izkušnjo sprejele z zadovoljstvom. 

Lekcijo o pozornosti pa sem imela priložnost ponovno srečati nekaj dni nazaj, ko sem v varstvo poleg nečakinje nepričakovano sprejela še 5 letno punčko in 7 letnega fantka. Najprej je kazalo, da se bodo zaigrali in zamotili sami, a sem se zmotila. Kaj hitro so vsi trije začeli zganjati lumparije zaradi katerih sem se malo pojezila. Na jezenje, pa se na moje veliko presenečenje in začudenje, otroci sploh niso odzvali. Komaj sem jih umirila in odvrnila od ene traparije, že so mi servirali naslednjo. Kaj hitro mi je postalo jasno, da tako ne bom prišla daleč in da bo potrebno nekaj spremeniti. Odločila sem se, da se kljub temu da so bili trije, vseeno začnem igrati z njimi. Z dekletoma smo poprijele za krede in kmalu se nam je pridružil še fant. Kasneje smo se še pogovarjali, tako da so mi otroci govorili o sebi in svojih dogodivščinah. Kmalu sem opazila veliko spremembo. Vsi trije so se iz malih divjakov, ki so prej noreli sem in tja, spremenili v male prijetne osebice, s katerimi smo razvili prijeten pogovor in igro, ki je bila koristna za vse. Otroci so me ponovno naučili, da ni potrebno veliko, potrebujejo le nekoga, ki jim da svoj čas in vso svojo pozornost.


Otroci so lahko naše najboljše in najbolj iskreno ogledalo. Starši boste zagotovo vedeli o čem govorim, zato si dovolite, da se tudi vi od njih kaj naučite.  😆




Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

nedelja, 04. junij 2017

NA SVOJ 30. ROJSTNI DAN SEM OPAZOVALA KRESNIČKE

Morda ste opazili, morda ne, a dejstvo je, da sem včeraj napolnila svoje tretje desetletje. Pričakovati bi bilo, da bom za tako obletnico pripravila bombastičen žur, vendar sem si sama rojstni dan ves čas želela praznovati nekako drugače. 😆

Nisem imela ideje kako, le vedela sem, da ne želim slediti tradicijam praznovanja okroglih obletnic. Pa sem se popolnoma prepustila toku dogodkov, ki so sledili sami od sebe. Prijetna in ljubka presenečenja so se dogajala eno za drugim. Začeli so prijatelji, ki so me na predvečer mojega rojstnega dne presenetili z obiskom in čudovitim šopkom rož. Sledile so jim sošolke na tečaju aromaterapije, ki so zame spet pripravile prijetno presenečenje, ki ga lahko vidite na FB strani MičnaCvetlična. Po končanem tečaju pa sem se v svoji družbi odpravila na Brezje, kjer sem bila v globoki in intenzivni meditaciji presenečena nad odgovori na vprašanja s katerimi se ukvarjam že nekaj dni. Kolebala sem med različnimi možnostmi, včeraj pa so bila nebeška sporočila tako močna, da jih enostavno nisem mogla več prezreti. Odločitev je bila zato sprejeta v trenutku in brez napora. Večer sem zaključila z obiskom babice in dedka s katerima smo obujali spomine na njuno otroštvo. Ko je padla noč sva z babico zunaj čakali na kresničke, ki pa se niso in niso hotele pokazati. 

Želela sem jih videti, saj jih že dolgo nisem, mislim, da že od otroštva naprej nisem načrtno sedela zunaj in čakala, da bi se pokazale. Prosila sem še moje nebeške pomočnike, naj kakšno zbudijo, pa jih kar ni in ni bilo. Ko sem se že skoraj sprijaznila s tem, da jih pač ne bo in odšla domov, sem dobila namig naj se sprehodim še do spodnjega dela vrta, ki je pravzaprav še lepši in bolj čaroben. Z babico sva stopili do tja in kaj hitro sva v kotu med njenimi cvetlicami uzrli prvo, ki je žarela kot močno nebeško sončece. Še malo sva se razgledali in med veliko okrasno travo zagledali še dve. V tistem trenutku sem v sebi občutila hvaležnost, hvaležnost za darilo in za vodstvo.

Dobila pa sem še eno pomembno sporočilo. Za svojo željo moramo nekaj storiti. Jaz sem sem se v tem primeru morala sprehoditi do spodnjega dela vrta in biti potrpežljiva. Tako pa je tudi pri vseh ostalih stvareh. Ko nekaj želimo je zato nekaj potrebno storili. Pri tem nam seveda pomagajo naši vodniki in naš notranji občutek, ki nam narekuje prave korake do želenega. Seveda pa ob vsem tem ne pozabite na veliko mero hvaležnosti.  

Zares lep dan sem imela, ki sem ga preživela v družbi ljudi ki moje življenje bogatijo. Zato dragi moji, tudi ko gre za okrogle obletnice, poslušajte svoje srce in svoje želje, ter dan naredite tak, kot ga želite vi sami in ne tak kot ga od vas pričakuje okolica. Ko se to zgodi, vse poteka zelo lahkotno in umirjeno. Rezultat pa se pokaže v hvaležnosti za majhne stvari, ki nam polepšajo trenutek. 

Čisto za konec tega zapisa, pa bi z vami rada delila še rek, ki mi ga je včeraj predala babica in ga bom vedno nosila s seboj. » Kar Bog stori, vse prav stori, čeprav se nam kdaj tako ne zdi.« Naj vam slednje sporočilo pomaga, ko vam bo najbolj hudo. Veste vse je le izkušnja in čisto vse mine.😇😇


Pa lepo nedeljo vam želim. 😆

God send me a light yesterday 😆



Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

nedelja, 28. maj 2017

. . . Moja rastlinska prijateljica SIVKA . . . 

Še vedno sem pod vtisom včerajšnjega tečaja aromaterapije in aromaprakse ter pod močnim vtisom besed o sivki, ki mi jih je včeraj namenila prijateljica, zato sem se odločila, da danes za vas pripravim zapis, ki govori o tej prekrasni rastlini, ki je zame kraljica med zelišči. 

Kdaj sem se s sivko srečala prvič, bi težko rekla, vem pa, da me je v zadnjem času začela še posebej navduševati. V preteklosti sem bila v stiku z njo le preko rastline same, sedaj pa jo uporabljam tudi v obliki eteričnega olja.

Dolgo časa nanjo nisem bila prav posebno pozorna, v zadnjem času pa sem opazila, da me nenačrtno spremlja skoraj na vsakem koraku. Naj omenim recimo, da sem za darilo od prijateljice, namesto običajne lončnice, dobila sadiko sivke.  Med eteričnimi olji je ravno sivkino najbolj uporabno in tudi najbolj razširjeno. V meditaciji je zame večkrat nepogrešljiva, ali pa v sproščujoči kopeli pred spanjem. V prilagojenem odmerku odlično vpliva tudi na otroke, kadar se ne morejo umiriti in zaspati. Torej možnosti uporabe sivke je resnično neskončno. In ravno toliko je tudi različnih načinov dojemanja sivke kot take.  

Zgoraj sem omenila, da je zame resnično kraljica med zelišči. Spominjam se, kako nam babica že od nekdaj pripravlja vrečke s sivkinimi cvetovi, ki jih še danes zatikamo med oblačila v omaro. Spomnim se tudi s kakšnim veseljem sem prvo rastlino zasadila v domači vrt. Seveda pa meni sivka ne zbuja samo lepih spominov, ampak me sprošča, pomirja in vrača v ravnovesje. Njena naloga na duhovnem nivoju je uravnovesiti vse naše energijske centre, zato je v meditaciji tako uporabna in tudi priljubljena. Nekaj kapljic v izparilniku me vedno ponese na veliko sivkino polje, kjer imam možnost zaužiti vonj vsake rastline posebej. Nor občutek, ko si tako zelo povezan sam s seboj, vonj sivke pa to vse skupaj samo še poglobi. Zame je sončna rastlina, ki iz moje glave pomete miselne nečistoče, znan pa je podatek, da se sivka najbolje razvija na območjih z veliko sonca in s slednjim se lahko poistovetim tudi sama.

Njeni listi so nežno sivkasto zelene barve in dokaj mehki na otip, cvetovi pa so rahlo vijolični, videti so kot drobne metlice in predvsem  so opojno dišeči. Mislim, da ne bom pretiravala, če povem, da je sivka zasajena skoraj v vsakem vrtu, nisem pa prepričana, če je zasajena v vsakem srcu. No v mojem zagotovo je.  😆😆😆

Obstaja kar nekaj različnih vrst sivk, od prave, divje, širokolistne sivke, pa vse do lavandina, ki je tudi precej razširjen. Vsaka zase je posebna in vsaka zase ima svoje značilnosti, a skupni imenovalec je zagotovo lepota v povezavi z vonjem, ki zagotavlja popolno ravnovesje, zato jo resnično priporočam.

Dragi moji bralci, kadar boste v svojem telesu začutili nelagodje in nemir posezite po sivki, v najhitrejšem primeru lahko samo odprete stekleničko z eteričnim olje ali se sprehodite do najbližje rastline in užijete njen vonj. Pomagalo bo, boste videli. V kolikor tega še niste storili, priporočam, da sivko vpeljete v svoje življenje, zagotovim vam lahko super spremembo. 😆😆😆😆😆

Naredite si lepo in dišečo nedeljo. 



Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆